PORTAL ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE

Sveta ne moremo spremeniti,
sebe pa lahko!

TINAAAAA

TINA TURNER

babica z najlepšimi nogami

 

 

Babica, ki je v karieri dosegla vse, našla ljubezen v objemu mlajšega moškega in uživa v vsakem danem trenutku, pravi: »S preteklostjo se ne ukvarjam. To sem jaz: nikoli ne grem nazaj. Včasih se morate znebiti vsega, se očistiti. Karkoli vas onesrečuje, kar koli vas tlači, vrzite stran. Ugotovili boste, da takrat, ko ste svobodni, ugleda luč dneva vaša prava ustvarjalnost, ugleda luč dneva vaš pravi jaz.« 

 

Legendarna DIVA TINA TURNER (26. nov. 1939), je še vedno Simply The Best. Maja 2009 pa je zaokrožila 50-letnico neverjetne kariere na turneji, ki ji je navrgla dodatnih 81 milijonov evrov. Po svetu pa se posluša več kot 60 milijonov njenih glasbenih zapisov.

 

Ah, te njene opevane noge, po katerih je znana vsaj toliko kot po svojem glasu in energičnih nastopih.

 

 

 

Tina je najuspešnejša rockovska zvezdnica vseh časov. Med letoma 1983 in 1999 je prodala 60 milijonov plošč in več vstopnic za koncerte kot katera koli druga pevka. Je tudi dobitnica sedmih grammyjev.

 

Pevka, tekstopiska, plesalka in igralka Tina Turner se je rodila 26. nov. 1939 kot Anna Mae Bullock.

 

Bivši mož Ike Turner je v Tini takoj prepoznal izjemno zvezdo. A to ga ni ustavilo, da je ne bi velikokrat pretepel. Zato si je morala dati dvakrat operirati nos. Tina je leta 1976 zapustila Ikea in se leta 1978 po 18 letih zakona dokončno ločila (Ike Turner je v starosti 76 let umrl dec. 2007 zaradi zastrupitve s kokainom in posledičnega pljučnega emfizema). V avtobiografiji ga je obtožila hudih zlorab in močne zasvojenosti z drogami. Ike je bil  poročen najmanj petkrat in ima priznanih 6 otrok.   

 

Odpovedala se je vsemu skupnemu premoženju, edino kar je zadržala je bilo umetniško ime Tina Turner, ki ji ga je izbral Ike in s katerim je pričela svojo kariero. Da bi po ločitvi poplačala dolgove, ker ni smela prekiniti že dogovorjenih obveznosti, je pričela znova od začetka s turnejami in solo albumi.

 

Leta 1984 je z Melom Gibsonom nastopila v tretjem delu Pobesnelega Maxa in za film posnela uspešnico We don't need another hero.

 

Leta 1986 sta s Kurtom Loderjem napisala biografijo Jaz, Tina. Po njej so leta 1993 posneli film What's Love Got To Do With It. Tino je izjemno odigrala Angela Bassett (žal Angela za vlogo ni dobila oskarja, čeprav je bila vsaj tisočkrat boljša od dobitnice Holly Hunter). Ika, ki je umrl leta 2007, je odigral Laurence Fishburne. Ike je nekajkrat prihrumel na snemanje in Laurenceu grozil, dokler ga niso odvlekli varnostniki.

Tina pravi, da je njena nesrečna zakonska zveza zelo dobro dokumentirana v njeni avtobiografiji in kasneje v filmu What's Love Got To Do With It. V njej je še vedno neizčrpna energija, saj po svetu kroži 60 milijonov njenih glasbenih zapisov. Prejela pa je 8 Grammyjev.  
 

 

Tuna Turner se o svoji preteklosti noče pogovarjati kaj dosti. Ima štiri otroke, s katerimi je sicer na zvezi, je pa za njih bolj skrbela njena pokojna mati, ki je živela bližje. Sina Craiga (1958) ima s Hillom in Ronalda (1961) z Ikom. Je pa v zakonu z Ikeom vzgojila še njegova dva sinova iz prejšnjih zvez.

  

Tina že od leta 1986 živi v Evropi. Za to se je odločila zaradi razmerja z Erwinom Bachom (roj. 24.1.1956), enim vodilnih mož založbe EMI records, ki v Evropi izdaja njene albume. Spoznala sta se leta 1985, ko jo je prišel iskat na londonsko letališče. Takoj sta se ujela. Bach je 16 let mlajši od nje in zasluži precej manj od nje, a to njunega odnosa ni nikoli ogrožalo. Nekoč je dejala: «kamorkoli gre on, grem tudi jaz«. 

 

O svojem življenju z Erwinom govori živahno in čeprav so ljudje nekako ves čas pričakovali, da se bosta že zdavnaj poročila je izjavila, da si Erwin ne želi več otrok in da se ni treba poročiti, saj tako ali tako živita kot zakonski par. »Skupaj sva tako dolgo zato, ker sva poštena eden z drugim in bi bila poroka pravzaprav le ena velika zabava za druge, čeprav imava tudi sicer veliko obiskov. Poleg tega pa ne potrebujem nobenega izgovora, da bi si oblekla čudovito obleko. Nobene takšne pozornosti ne potrebujem, saj se počutim varno«.

 

https://www.youtube.com/watch?v=4G_uEAElyEQ

 

Zaradi Erwinowe kariere se je leta 1985 najprej preselila v London. Nato sta se preselila v Köln, Nemčija, leta 1994 pa v Zürich, Švica. Najprej sta prebivala v švicarskih hribih, od leta 1997 pa živita v majhni vasici Erlenbach v najbolj ekskluzivnem okrožju Goldküste (Lake Zurich gold coast) poleg jezera, v pred kratkim prenovljeni vili, v kateri imata zakupljeni prvi dve nadstropji. Leta 1996 je začela graditi vilo izven Nice, ki je bila dokončana leta 2000. Svoj čas preživlja med Švico, ki je njen dom in njena baza ter med Anglijo in Francijo. Aprila 2013 je prevzela švicarsko državljanstvo.  

 

Tina za Evropo pravi, da je bolj tolerantna do ljudi druge barve kot pa Združene države. «Evropa mi ponuja varnost. To je kraj, kjer sem uspešna, kjer me bolj cenijo in kjer se počutim zelo udobno«. Rada ima tudi švicarsko diskretnost in spoštovanje zasebnosti, saj lahko mirno in brez skrbi hodi naokrog in po nakupih, ne da bi jo kdo motil. Med drugim se druži tudi s Trudie Gotz, kraljico butikov, ki je njena bližja prijateljica in v čigar oblačilih se pojavlja na gala prireditvah.

 

Rada ima švicarsko hrano in se v najljubšo restavracijo Kunststuben v Küsnacht-u, ki je od vile oddaljena le nekaj sto metrov, sama odpelje z mercedesom na najljubšo jed rižoto s škampi iz žara.

 

Ob obisku novinarja je vztrajala, da mu bo pripravila kosilo. Tina vrže skupaj listnato zeleno solato in naredi slastno omako pesto iz nič na svežih in zdravih testeninah. Nekdo pač, ki ljubi hrano značilno za Sredozemlje. Medtem ko imajo slavni ljudje kuharje, Tina tega ne potrebuje, »danes se mi zdi ekstravagantno kuhanje za velike skupine ljudi manj zanimivo, priprava vključuje preveč dela. Erwin je zelo dober kuhar in počne veliko tega. Na splošno jeva testenine, piščanca, veliko tajske hrane, kozic in na kupe solate in uživava romantične obroke skupaj zunaj, kjer je tudi žar«.

Po kosilu nadaljuje turnejo v svojo spalnico. Če je doma in nikamor ne potuje, je njena največja razvada zajtrk v postelji. »Rada imam dneve ko dežuje«, pravi.

Čeprav redko vstane pred enajsto uro, je redno na vrsti fitness trening s trenerjem.

 

Ne zvoni in ne dostavljaj pred 12 uro, piše na svetleči medeninasti plošči ob zvoncu na vratih vile. Tina očitno še vedno živi v ritmu rock dame, zvečer pozno spat, zjutraj pozno vstat. Zato ne pričakujte, da bo naslednji dan po vrtni zabavi vstala kaj prej.

 

 

 

Ima pa tudi vilo v južni Franciji v Villefranche-sur-Mer, mestecu oddaljenem približno 4 do 6 km vzhodno od  Nice. Njen dom stoji na vrhu Colline of Vinaigrier, od koder je lep pogled na predmestje Nice in Sredozemsko morje. Avstralski manager Roger Davies, ki je to posestvo videl, jo je vzpodbudil k nakupu tega francoskega doma, saj je poznal njeno ljubezen do Evrope in je menil, da se bo v hišo zaljubila. In res se je. Tina ljubi svoj mir in pravi, da je zelo rada doma, kjer posluša glasbo in pije svoje najljubše vino.  Pravi, da ji je dovolj udobno, da lahko odide iz svoje kariere, ne da bi karkoli obžalovala. »To je skoraj tako kot vojna, ki je končana. Prispel si na cilj«.

 

Sicer pa v Franciji najraje sedi zunaj na debelih blazinah in gleda dol na riviero. Njena spalnica ima ogromno garderobo, v kateri je prepolno oblek njenih najljubših oblikovalcev - od klasičnih Armanijevih hlač, do srajc Yamamoto, pa vse do velikega števila čednih čevljev.

 

Tina je v Franciji pripovedovala zgodbo o tem, kako je delala na hiši, čeprav je bila pogosto tisoče kilometre stran na turnejah. »V začetku sem v bližini najela bivališče, da sem osebno nadzirala dela, ko sem pa bila na turneji, sem pa organizacijo nadaljevala po telefonu, v prostem času pa z ljubeznijo iskala in nakupovala stvari za hišo, ker sem želela ohraniti avtohtoni stil». 

 

Tina Turner je ženska, ki ve kaj hoče in je zelo natančna. Njeni glasbeniki so povedali, da tudi v poslu vse nadzira vsako minuto do podrobnosti od koreografije pa do oblek za soplesalce. Vse počne z namero. Smejali so se zgodbi, kako pretreseni so bili oblikovalci, ki so prileteli iz vseh koncev sveta in ugotovili, da je bila večina dekorja-interierja v glavnem že narejena še pred njihovim prihodom. 

 

 

Tretji dom imata z Erwinom v Kaliforniji. Ljudje, ki obiščejo kalifornijski Queen of Rock prvič, so pogosto presenečeni nad tem, kako je opremljen. Klasično in preprosto. »Ljudje pričakujejo, da bodo našli moderno pohištvo iz usnja in vse povsod en kup mojih slik. A to ni to. Všeč mi je klasika, ljubim hojo po domačem vrtu«. Njen oblikovalski okus za interier je klasičen in konzervativen, čeprav njene kretnje odstopajo.

 

Tina namerava na delu posestva, kjer je amfiteater narediti house-party v čast prvemu človeku, ki jo je spodbujal in ji pomagal, to je Rogerju Daviesu, ki je skrbel tudi za Cher in Janet Jackson. »Mi smo imeli zelo uspešen delovni odnos skoraj tri desetletja. Moje sanje, kako bi naj izgledal ta dogodek so, da naredimo karaoke v amfiteatru, imam namreč vso potrebno tehniko za karaoke, ki jih mora vsak od povabljenih opraviti, da se bodo počutili kot zvezde. Načrtujem zapeti tudi nekaj opernih arij, ker je to zadnja stvar, ki jo ljudje pričakujejo od mene. In seveda neformalno druženje v vrtu z belimi koktajli ter, da bi nas Roger pozdravil v belem smokingu, zato pridite tudi vi oblečeni v belo, da bomo imeli grško vzdušje».

 

Tina veliko nakupuje in želi, da se njena oblačila reciklirajo na enak način kot stare udobne zofe, zato se je v zvezi s tem že večkrat sprla. Če kdo pričakuje, da bo odkrivala skrivnost svoje večne mladosti, tega preprosto ni na meniju. Od 17 leta dalje je v movingu, na turnejah je kot stroj in je zato ohranila fit postavo in tiste njene čudovite noge, ki so še vedno v formi. V smehu pravi »sem kot prostitutka, kar naprej na cesti».

 

Zanima jo, če bo Hollywood prišel k njej s kakšno zanimivo in ustrezno filmsko ponudbo. »V zvezi s tem nisem pripravljena narediti ničesar, razen, če film ne bo tako dober in uspešen kot npr. Mad Max Beyond Thunderdome.« In v tistih luksuznih francoskih nebesih, ki si jih je ustvarila na obalah Sredozemlja, je v trenutku popolnoma jasno, da bi bila zanjo sprejemljiva le posebna filmska vloga.


2008 -  Vrnitev na oder.

 

10. februar. Pri 68-ih je nastopila v živo skupaj z Beyoncé na 50. podelitvi Grammy, poleg tega pa je dobila grammyja kot izjemna umetnica.

11. februar. Tina se je pridružila zabavi plinskega velikana Gazproma, ki je ob svoji 15. obletnici pripravil zabavo za vse ruske pomembneže vključno s predsednikom Medvedjevom. Tina je očarala publiko s svojim podpisom "Private Dancer". Neki časopis je zapisal, da ji je ruski plinski velikan plačati 2,5 milijona. 

29. april. Oprah Winfrey je imela legendarni in nepozabni talk show, v katerem se je pogovarjala s Tino in Cher in, kjer sta povedali marsikatero skrivnost iz svojega življenja. Takrat je Tina napovedala svoj Live in Concert Tour v Kansas Cityju za 1. oktober 2008. 

5. maj. Na koncertu Caesar's Place v Las Vegasu je nastopala z dolgoletno prijateljico Cher.

30. septembra. Tina izdala novo skladbo 18 CD in digitalne zbirke njenih najboljših pesmi in redke žive posnetke, in dve izključno novi skladbi iz albumov Tina!: Her Greatest Hits, ki bo podpiral njeno prihajajočo svetovno turnejo: Tina: Live in Concert Tour.
1. oktober. Tina Turner začela svojo najnovejši svetovno turnejo v Kansas City Missouri na Sprint Center.

13. december. V Severni Ameriki prične turnejo v Torontu, na Air Canada Centru.

2009

14. januar. Evropska turneja se prične v Kölnu Nemčiji.

31.3. 2009 zadnji koncert v Angliji, News Anrena  

 

Za radovedneže prilagam spisek, kdo od celebrities živi v Švici.

 

http://www.high-end-travel-switzerland.com/Celebrities-in-Switzerland.html

 

 

O ZAREČENEM KRUHU IN


 

... POROKA 21.7.2013 v zeleni Armanijevi obleki

 

https://www.youtube.com/watch?v=DMCZRPDeQmI

 

Tina Turner in Erwin Bach sta na poroko povabila 120 ljudi (Bowey, Oprah, Shade, itd.), ker sta imeti mir, sta z roko v roki z lokalnimi oblastmi naredila vse, da sedma sila ne bi prišla do materiala. Okoli njune Villa Algonquin v predmestju Küsnacht, na jezeru Zürich so bile vzdolž celega posestva razobešene rdeče ponjave, ki so zakrivale pogled iz jezera. Novinarji in fotografi so poskušali tudi iz zraka in po kratki budistični slovesnosti je poročno zabavo vznemirilo majhno letalo, iz katerega je fotograf Toto Marti pritisnil na sprožilec in vnovčil slike po celem svetu. Zelo varovano pred mediji, pa vendar jim je uspelo dobiti nekaj gradiva.  

 

https://www.youtube.com/watch?v=pwO_LFZGi74

 

https://www.youtube.com/watch?v=84gdMfKMQjM

 

LENI RIEFENSTAHL

ali 101 - leto ustvarjalnega življenja

 

 

Izjemna in kontroverzna osebnost – plesalka, igralka, režiserka, producentka, fotografinja, pisateljica … natančna, svojeglava, prodorna, delovna …

 

Helene Bertha Amalie »Leni« Riefenstahl, se je rodila 22. avgusta 1902 v Berlinu, umrla 8. sept. 2003.

 

… Študirala je slikarstvo, bila je zelo lepa, graciozna, izobražena. Končala je rusko baletno šolo v Berlinu, poškodba kolena pa je pretrgala njeno obetavno plesno kariero, zato se je posvetila igranju v filmih, v domeni moških športov je pilotirala, smučala, prosto (bosa) plezala, režirala, producirala, pisala, portretirala, fotografirala, snemala, se potapljala … preživela padec s helikopterjem in doživela 101 leto in 18 dni ... 

 

Kljub pol stoletja dolgemu šikaniranju, ker so jo okarakterizirali za Hitlerjevo režiserko in ji kljub povojni rehabilitaciji mnogi niso povsem verjeli, da s politiko ni imela ničesar in je zaradi tega zelo trpela, je živela polno in izjemno zanimivo življenje.  

 

 

… Pri 30-ih prične kot filmska režiserka in producentka. Njena najbolj razvpita dela so dokumentarni propagandni filmi za nemško nacistično stranko, v spomin pa se je svetu vtisnila, s še danes problematičnimi, v svojem času pa mednarodno nagrajenimi, filmi Zmagoslavje volje 1934 in Olimpiada 1936 za katerega je Benetkah prejela prvo nagrado kot najboljši film leta 1938, dve leti kasneje pa še zlato medaljo na Svetovni razstavi v Parizu, leta 1956 pa je bil uvrščen še med deset najboljših filmov na svetu. Imela je ostro oko, bila je estet, njej se pripisuje mnogo napredka v filmski tehniki. Njen prispevek pri snemanju filmov je bilo gibanje. Njeni snemalci so delali na kotalkah, uporabljala je dvigala, tračnice in podobno. Novost je bila tudi odsotnost komentarja, pri Riefenstahlovi so govorile podobe. Tudi montirala je drugače, koordinirala je sliko z glasbo. Gre za t. i. ritmični rez, ki ga je povzela iz eksperimentalnih filmov dvajsetih let …

 

… Pri 33-ih odide snemat na Grenlandijo …

 

… Zaradi filma Zmagoslavje volje odide v Hollywod …

 

… Ob koncu II. svetovne vojne pa je to delo uničilo njeno kariero, saj so ga označili za propagandni film nacionalsocializma. Takrat se tudi prvič in zadnjič poroči in to z vojakom …

 

… Pri 63 letih se kot feniks dvigne iz pepela in začne z novo kariero, ker v Afriki odkrije NUBE. Kot fotografinja je pripravila vrsto reportaž o afriških Nubah, objavljene so bile v uglednih evropskih revijah, kot so Stern, The Sunday Times Magazine, Paris Match, L'Europeo, Newsweek in The Sun. Fotografije s potovanj po Afriki je objavila tudi v več samostojnih knjigah.  

 

 

... Pri 65-ih spozna 40 let mlajšega Horsta Kettnerja, ga vzame za pomočnika in ga nauči snemanja. Od takrat živita v partnerski skupnosti in vse počneta skupaj … 

 

 

... Pri 71-ih letih naredi izpit iz podvodnega potapljanja, pri čemer se za 20 let zlaže pri navedbi starosti, ker ji sicer ne bi dovolili potapljanja … in prične s fotografiranjem vznemirljivega podvodnega sveta. Še pri 94-ih letih se je nadobudna cineastka potapljala okrog Kokosovih otokov, kjer je snemala morske pse. 

 

 

... Pri 80-ih letih, v času rocka, portretira vse svoje prijatelje med pop zvezdniki …

 

 

... Pri 85-ih objavi svoje spomine, ki so medtem izšli že v številnih državah po svetu …

 

... Pri 89-ih letih se po 18 letih potapljanja prvič sreča z morskim bičem in se z njim osebno pocrklja …

 

... Pri 90-ih (leta 1992) o njenem delu in življenju posnamejo dokumentarec Moč podob (Die Macht der Bilder), ki je bil nagrajen z emmyjem ...

 

… Pri 97-ih letih se po 23 letih spet odpravi k Nubam, preživi strmoglavljenje helikopterja v katerem je letela, preživi pa tudi »sudansko bolnico« ...

 

 

Kot fotografinja je pripravila številne reportaže o afriških Nubah, objavljala je v več uglednih revijah, fotografije s potovanj po Afriki pa je objavila tudi v več knjigah …

 

… Svoj 100. rojstni dan je preživela vsa v pompu, z vsemi, ki kaj veljajo v svetu.

 

 

Zaradi načetega zdravja julija 2003 umetnica ni več zmogla obiskati razstave svojih fotografij o OI 1936 v Berlinu in o sudanskih Nubah. Odpovedala se je tudi potovanju na Capri, kjer je želela posneti fotografije za knjigo o italijanskih otokih. 

 

… V starosti 101 leta in 18 dni je nemška cineastka po operaciji raka zaradi pljučnice 8. septembra 2003 umrla na svojem domu na Bavarskem.

 

 

Ameriška revija Time je Riefenstahlovo kot edino žensko uvrstila med 100 najbolj vplivnih in impresivnih umetnikov 20. stoletja.

 

George Lucas se ji je poklonil, pri njej je črpal navdih za scenografijo Vojne zvezd, Steven Spielberg jo je želel spoznati. Na številnih mednarodnih festivalih so jo slavili še do nedavnega, tudi po njeni smrti leta 2003. Med njenimi oboževalci so še Mick Jagger, Andy Warhol in Madonna.

 

Hollywoodska zvezdnica Jodie Foster načrtuje film o sloviti in kontroverzni nemški režiserki Leni Riefenstahl. Fosterjeva bo film režirala in v njem tudi zaigrala. »Film pripravljam že sedem let in končno upam, da ga bom tudi naredila. Leni Riefenstahl je osebnost, ki me je vedno fascinirala; polemike v zvezi s filmom pa se ne bojim,« je Fosterjeva povedala v nekem intervjuju.

 

ŽUŽI JELINEK

92 - letna zgodba štirih vzponov in padcev

 

 

ŽUŽI JELINEK (roj. 17.7.1920), 92-godišnja šnajderica, modna stilistica, kolumnistica, ekspertica kada su u pitanju savjeti o seksu i muško-ženskim odnosima, a neki će je nazvati i udavačom, svojom je životnom pričom nadahnula je mnoge, a o njoj je nedavno snimljem i dokumentarni film. »Kad bi ova mašina mogla govoriti, imala bi puno priča za ispričati. A ona je moje najmilije, moja najbolja prijateljica. Stara je više od sto godina. Nju ljubim. Četiri sam puta u životu padala i ustajala i uvijek me je moja mašina spasila«, rečenica je kojom Žuži, pravim imenom Suzana Fäber, započela priču koja je započela prije 90 godina.

 

Svoju prvu haljinu sašila je s dvanaest godina, a sa sedamnaest je već radila kao krojačica u pariškoj tvornici Nine Ricci. Tada je promijenila ime u Žuži i sprijateljila se sa slavnom Coco Chanel. Među njezinim klijenticama bila je i Jovanka Broz, ali Žuži nije voljela raditi za nju jer kaže da je imala nezgrapnu figuru. 

 

Njezin privatni put podjednako je uzbudljiv kao i poslovni. Iako za sebe kaže da nikad nije bila ljepotica, udavala se četiri puta. Prvi puta u 20-oj za Ericha Jelineka s kojim ima dvoje djece. On ju je ostavio pa se zbog novca udala za švicarskog advokata koji je umro nakon pet godina braka. Treći brak je također bio iz interesa - suprug je bio jugoslavenski ministar, no i njega je nadživjela. Trenutno je u četvrtom braku s Miloradom Ronkulinom i kaže da se udala iz ljubavi, jer joj sad ionako novca ne nedostaje. Ili kako bi ona rekla u svome stilu: »Žene između 15 i 35 godina muškarca privlače ljepotom, od 35 do 55 seksualnim iskustvom, znanjem i superiornošću, a nakon 55 godina pa sve do kraja života novcem.«

 

Za cijelu njezinu uzbudljivu biografiju ovdje nema mjesta – rođena je prije 90 godina kao Suzana Fäber u siromašnoj židovskoj obitelji, bila u partizanima, spasila roditelje od holokausta ... Za vrijeme drugog svjetskog rata zavela je talijanskog časnika kako bi dobila papire i dozvolu da napusti Sušak, gdje je živjela, i ode u Zagreb po svoje gluhonijeme roditelje. Upravo zbog te priče svojevremeno je Steven Spielberg želio snimiti film o njoj, ali ona ga je odbila jer joj se nije dalo dugo boraviti u Americi.

 

Udavala se četiri puta (danas za Milorada Ronkulina) jer kako sama kaže ljubav i poštovanje bračnog partnera su neophodni za sretan život. Iako je za raskid prvog braka sama bila kriva, dodaje kako je lako živjeti sam dok si mlad, ali kad čovjek ostari neophodna mu je tuđa pomoć. Ova simpatična gospođa očarala nas je svojom ljubaznošću te prije svega nevjerojatnom vitalnošću. Kroz život je doživjela 4 sloma, ali ih je sve preživjela i poput Feniksa se nanovo uzdizala iz vlastitog pepela. Skromna prije svega, Žuži uvijek naglašava da je »samo obična šnajderica«, iako priča sedam svjetskih jezika i posjeduje brojne nekretnine u Hrvatskoj i svijetu. Čitateljima portala Javno.hr govori o pet stvari koje su potrebne za uspjeh u životu.  

 

Bez hrabrosti nema uspjeha 

Bez »kuraže« zasigurno nema nikakvog uspjeha. 1937 godine sam kao 17-godišnja djevojka otišla u Pariz u potrazi za kruhom. Dobila posao koji su obavljale hendikepirane djevojke, i nisam se toga sramila. Šutjela sam i radila svoj posao kod velike modne ikone Nine Ricci. U Parizu sam jako teško živjela, jer mi je plaća bila iznimno mala te jedva dovoljna za preživljavanje. Imala sam malenu sobicu na 6. katu zgrade bez lifta. Budući da sam imala ključeve od radnje u kojoj sam radila, jednom prilikom je došla Coco Chanel u društvu moje šefice Nine Ricci. Nina me pitala što tu radim, a ja sam odgovorila da sam ja njena šnajderica te joj dodala: »Gospođo Nina, ova haljina vam ne stoji lijepo, puno bolje ste izgledali u onoj od jučer«, na što je ona burno odgovorila: »Kako se usuđuješ!«. Drugi dan je ponovo došla u salon, prišla mi je i pitala me sa osmjehom: »Je li sad ova dobra?« Nakon toga smo postale jako dobre prijateljice, međutim tu je veliku ulogu odigrala upravo hrabrost.  

 

Samo uporni preživljavaju

Ispričat ću vam primjer ljudske upornosti, koja je jedna od velikih kvaliteta uspješnog čovjeka, kaže Jelinek. Kako sam dobila malo bolji posao, svake godine sam primala naučnice za salon u kojem sam radila. Jednog dana mi je došla djevojka koja je imala veliku želju biti moja naučnica. Budući da sam ih već ranije sve primila, morala sam je odbiti. No ona je bila uporna i deset dana za redom je dolazila. Čak mi je i cvijeće kupila. Nakon desetog dana sam popustila jer iznimno cijenim uporne ljude.

 

Poštenje prije svega

Veoma je važno u životu biti pošten, jer poštenje je velika ljudska vrlina. Pošteni ljudi naposljetku uvijek uspijevaju. U svom poslu uvijek sam bila korektna te su me ljudi zbog toga cijenili. Nakon što bih sašila odjeću, svaki preostali centimetar tkanine sam vraćala mušterijama. To im je očito jako imponiralo te sam ih na kraju svojim poštenjem osvojila.

 

Vaša riječ je svetinja. Posebno su cijenjeni ljudi koji drže do svoje riječi. Prije nego nešto kažete trebate dobro promisliti možete li to ispuniti, kaže Jelinek. U mom poslu to je bila točnost. Kad bih mušteriji rekla da je proba u 5 sati, to je moralo biti tada. Ukoliko bi nešto iskrsnulo tada se mora ljude nazvati ranije i ispričati se zbog nemogućnosti. U tom slučaju je greška ispravljena.

 

Treba znati raspolagati s novcem

Iako sam u životu imala dosta teških trenutaka, nikad nisam posuđivala novce. Vodila sam računa o svakom izdatku i dobitku i nikad nisam trošila novce na gluposti već samo na neophodne stvari. Moj prvi suprug - liječnik, oženio me s 20 godina iako nisam imala ni kune. U braku smo bili pune 22 godine. U životu sam četiri puta doživjela slom, ali bila sam jaka i svojim radom sam se ponovno uzdigla.

 

Tajna dobrog izgleda

Iako joj je 92 godine, Žuži izgleda fantastično. Nema ni jednu boru, sređena je i krajnje vitalna - jednom riječju prava dama. Tajna njenog izgleda je u kretanju, svakodnevnoj vožnji sobnog bicikla i kupanju u kupki od baltičkih soli u jacuzziju. Pored toga još uvijek šiva jer je to posao za koji je život dala. Tajna dobrog izgleda je i u ljubavi kojom je uvijek bila okružena, a sex također igra veliku ulogu. Jednom riječju Žuži Jelinek je iznimna žena, koju život nije mazio, a naposljetku joj se trud isplatio. Žena uvijek mora biti nasmijana, dotjerana i spremna na seks – tako zbori Žuži Jelinek, najpoznatija hrvatska guruica muško-ženskih odnosa. Oni koji se ne slažu s njezinim životnim mudrostima nazivaju je sponzorušom i udavačom – ali ne može se osporiti da je Žuži prije svega dama.

 

Tijekom ljeta 2008 snimao se dokumentarni film o njoj. Redatelj Darko Halapija i scenaristica Andrea Ćakić izjavili su da je Žuži uvijek je bila u sekundu točna, uvijek sva dotjerana, ali jednostavna i opuštena. Otkrivaju da Žuži – za razliku od većine ženskog roda – ne drži do tračeva, o sebi govori otvoreno, ali o drugima šuti.

 

Dokumentarac »Žuži« temelji se na njezina četiri velika profesionalna uspona i pada koje je uspješno okrenula u svoju korist. U pripremi je i duža, jednosatna verzija filma i to zbog interesa kojeg su pokazale strane televizije i u kojem će se moći čuti i to kako je Žuži odbila Stevena Spielberga koji je o njoj svojedobno želio snimiti igrani film. 

 

Žuži Jelinek je prava dama koja je zadržala šarm i galantnost. Uvijek sređena, našminkana i s uređenom frizurom, ugostila nas je u svom impresivnom stanu na Trgu bana Jelačića. Sve što ima, teško je kroz život stjecala, no ona se ne srami svog židovskog podrijetla, te je čak jednom prigodom samom predsjedniku Mesiću rekla: »Dobrodošli u dom sirotinje gospodine predsjedniče«, na što je on odgovorio: »Gospođo Žuži svaka vam čast. Veliki su ljudi oni koji se ne srame podrijetla.«

 

Švelja, stilistica, dama, udavača ... Što god mislili o Žuži Jelinek neosporno je da je imala pravi filmski život, a sad ima i svoj film.

 

 

Žuži Jelinek, izdala je novu knjigu kolumni objavljenih u Gloriji, Seks je početak i kraj svega.

 

Nova knjiga Vam je izašla prije tjedan dana, zove se od Seksa do vječnosti?

Žuži: To je moja sedma knjiga, knjiga kolumni iz Glorije, a sada pripremam i autobiografiju. Jako je teško kada čovjek nauči u životu mukotrpno raditi a onda se odjednom nađe u situaciji da ne mora raditi ništa. Svim starim ljudima savjetujem da pišu jer u pisanju je lijek i spas od monotonije. Ne valja zapustiti se jer tako čovjek propada.

 

Koliko se razlikuje odnos žena i muškaraca danas i u doba kada ste vi bili mladi?

Žuži: Ne razlikuje se puno, i nekad su stvari bile komplicirane kao i danas. Ljudi su skloni kompliciranju. Najbitnije je biti vesela i znati govoriti jezike. Jako je bitno da ste otvoreni prema muškarcima. Idealnog muškarca nije lako naći. Žena, da bi bila sretna, mora biti spremna na kompromis.

 

Odakle crpite teme i inspiraciju za svoje kulumne?

Žuži: Često čitam strane časopise u kojima uvijek nađem nešto što me podsjeti na moje vlastito iskustvo ili iskustvo mojih prijateljica ili znanica. Mnoge žene sam savjetovala kako da budu sretne i uspijevala u tome. Život nikada nije jednostavan, a moj je bio posebno težak. Bitno je znati se izvući iz nedaća i osloniti se na sebe. Novac je jako bitan jer on daje slobodu, ali najbitnije je za ženu da nije sama.

 

Uz četiri supruga imali ste i veliki broj tajnih ljubavi?

Žuži: Dvadeset godina sam živjela sa oženjenim muškarcom i to nikada ne bih niti jednoj ženi savjetovala. To, ja volim reći, je kupljenje mrvica sa stola nakon objeda. Na taj način niti jedna žena ne može biti potpuno sretna. Uvijek savjetujem ženama da od takvih muškaraca bježe glavom bez obzira.

 

Ipak ste s njim proveli 20 godina života. To je bila velika ljubav ili ipak nešto drugo?

Žuži: Tada sam bila s njim jako sretna, ali danas kada pogledam situaciju svjesna sam da to nije rješenje. Ženama nije dobro da žive s muškarcima bez prstena na ruci. Žena bi se trebala dobro udati i imati uz sebe dobroga muškarca i njega i zadržati. Kada sam bila mlada, svojeg sam supruga Jelineka ostavila doma dva i pol mjeseca samoga dok sam putovala po svijetu i radila izložbe svojih kreacija. On me ostavio i pobjegao sa mojom kućnom pomoćnicom. Ona je bila izgledna, zgodna djevojka i uvukla mu se u krevet. Tada sam naučila da muškarci ne mogu bez seksa i da niti jedna žena ne bi trebala mužu uskraćivati seks jer će ga on potražiti na drugom mjestu. Ono što muškarac nema kod kuće, potražiti će van doma.

 

Uvijek ističete da postoje dvije vrste muškaraca?

Žuži: Tako je. Postoje muškarci koji često varaju svoje žene ili imaju jednu dugogodišnju ljubavnicu i to su muškarci koji nikada neće napustiti svoju ženu i svoju obitelj. Ako je muž dobar, a žena tolerantna, ne vidim razloga zašto se taj brak ne bi održao. Najgore na svijetu je biti sam i usamljen. Druga vrsta muža je vjerna svojoj ženi u potpunosti a ako mu se dogodi da dođe u priliku i zaljubi se u neku drugu ženu, nađe ljubavnicu, onda oni gotovo uvijek ostavljaju svoje žene i odlaze s ljubavnicama.

 

Odakle danas crpite energiju, sreću i zadovoljstvo?  

Žuži: Često znam otići kod svojih prijateljica u Židovski starački dom i kad tamo vidim neku debelu ženu odmah mi se moral digne. Treba vježbati svaki dan i tijelo i mozak i duh i ne zapuštati se i naravno, puno se seksati. Kada je moj treći muž umro ponovo sam se poželjela udati. Srela sam starog znanca, Milorada Ronkulina, predsjednika Općinskog suda u Zagrebu, koji je već tada bio udovac. Jako mi se svidio i odlučila sam se udati za njega. Jako je dobar muž i ja sam ponovo sretna. Čovjek nikada ne zna gdje ga čeka sreča.

 

Žuži izdaje svoju osmu knjigu i govori sedam jezika, zbog čega savjetuje: »curice, učite jezike, budite vesele, nemojte si utvarati jer nemate što, budite skromne i jednostavne, pa ćete tako i uspjeti u životu.« 

 

ISKALNIK

E-NOVICE

vpiši e-naslov

KOŠARICA

FaceBook